Udobna sladka rutina,
uživam te dnevno v mislih, besedah in dejanju.
Tvoj opojni nektar mi daje moči,
da vrtim kolo napajanja za svetovne razmere relativno še kar precej lagodnega lagodja.
Moči, da ostaja moja kletka snažna in urejena.
Moči, da v moji posodici ni le koruza, ampak tudi korenje.
Moči, da sem hrček lepega kožuha.
Dobro sem natreniral svoje stegenske mišice
in dobro poganjam svoje kolo.
Veliko je takih koles, ampak to je moje.
Moje kolo je moj najboljši prijatelj.
Moram ga zaobvladati kot moram zaobvladati samega sebe.
Brez mene je moje kolo neuporabno.
Brez mojega kolesa sem neuporaben jaz.
Spomnim se tistega poletnega dne,
ko sem gledal veliki voz in sanjal, da sem človek.
Govoril sem drugačen jezik in nihče ga ni razumel.
Z bilko sem nežno bezal čričke iz njihovih lukenj.
Z otožno sovo sva se spogledovala in si pokimala.
Poležaval sem v mehki travi, ampak me je minilo.
Nacedil sem se hojevega medu, ampak me je zavilo v želodcu.
Vsi so bili zadovoljni, jaz pa sem potreboval gore za plezanje.
Ampak bile so tako daleč na obzorju.
Čas me je brez dotika grabil za vrat.
S svojimi pajčevinastimi rokami mi je spletel kožušček.
Zašepetal sem si, da bo jutri drugače.
urednica
Poslano:
12. 08. 2018 ob 15:07
Spremenjeno:
12. 08. 2018 ob 15:08
Prav posebna tale pesem, sveža in originalna.Nekakšev večni optimizem seje, pa brez klišejev in že branega. Hvalnica življenju kljub zavedanju, da je uganka, polna pasti.
Lp, lidija
Hvala za komentar.
Lep pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sivi veter
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!