obidi hišo ki poka ob stikih severa in juga
ki napenja stene kakor namočen fižol
kakor pečen kostanj
ki ga raznese od vročine v trebuhu

sem lazaret in ljudska kuhinja
s spraskanim ladijskim podom
ki ga ribajo zrabljeni nohti
in meso na prstih cveti brez jutranje rose
v kateri se okopa nemir
s katero se umije ljubimka
ko se po mačje pretegne med preznojenimi rjuhami

obidi gledališče
kjer vonj po prežgani čebuli zaduši nemir
ki je hotel pršeti kakor olje vrtnic po belem vratu
kjer utripa žila kakor jok nepodojenega otroka

obidi in ne koplji pod temelji
do kletnih stopnic
ki jih moram pojesti še danes
in se delati da ne vidim vrvi ki diši po konoplji

obidi ker ti na pragu ponudijo le šilce žganja
premalo da bi se opil
preveč za treznost
ki jo žvečim kakor eskim tjulnovo kožo
da zmehčam žulje na katerih spim v blodnjavem snu

pi - irena p.