Zaman
sledim oceanu toplih barv
in obračam veter
da bi ujela obris znane postave
sredi vzvalovane miline
sedim na griču z razgledom na morje
in čakam
da se bo prikazala
vitka
z visokim jamborom in razpetimi jadri
ob misli
da je tako blizu
in hkrati tako nedotakljiva
me zaboli
jadra so se obrnila proti vetru
Val za valom pljuska ob obalo
se razlije po pesku
in ga poravna za večno ležišče
postane
znova raste
se izgublja
in se išče v modri otožnosti
končane so skupne poti
veter lomi tišino
Koni, ni kaj, čudovita pesem! :- :-)
Morda pa vzpne se
iz zadnjega vala,
da v pristan jo privije
iz bučanja naplava ...
Prijetne, sončne dneve ti želim,
Sašo
Odlična pesem!
Od verza do verza narašča napetost.
Tako naprej!
Lep pozdrav,
Aleš
Sašo, saj veš, odpiranje v pesem je moje /in prav gotovo ne samo moje/ vodilo. Pa vendar z neko pravo mero, s previdnim izbiranjem besed v različnih, zlasti težjih zgodbah. Lepe in pomirjujoče so tvoje besede; hvala ti ...
in lepa hvala tudi tebi, Aleš, za vzpodbudne misli.
Z lepimi pozdravi,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
- 10. 08. 2018 ob 15:20
- Prebrano 344 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 181.78
- Število ocen: 11