V TIŠINI
po polžastih stopnicah
bosa brez nakita gola
brez navlake misli
previdno stopam
večkrat sem že zdrsnila
pričaka me stekleni mir
prebiram
v dlan zavijam
kar je most do mene
niti ki vodijo naprej
drugo pustim
da počasi se seseda
v razpoke čas
tako dobro mi je
v neminljivosti
še malo posedim
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 07. 08. 2018 ob 13:45
- Prebrano 480 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 125.22
