Ko tako v noč se stke tišina,

vsak zakaj me spet zanima,

takrat vame te povabim,

da svetuješ mi ti, draga rima.

Vse poti odpiram zate,

najdi vame vsa zvedava,

vem, da našla boš odgovor

in bo tvoja terapija prava.

Brskaj po stvareh, rečeh, nočeh,

najdi, ropotarnica le zate je odprta,

se dotakni skritih vseh polic,

kjer najdeš čustva vsa potrta.

Zloži, rima, ves nered nabrani,

vmes naredi prostor za živeti

in ometi na življenju mi nabrani prah,

na sveže lučko mi prižgi v kleti.

Daj, povabi še prijateljice svoje,

zberite se v meni ve za krasno poezijo,

da v roke mi trudne še priteče,

preden stare misli se izgubijo.

Zase pač vzemite, kar je vaše

in pustite mi, da obnovim si zbirko svojo,

ki le upa, da ni vse izgubljeno,

da pač gre še enkrat za napako mojo.

by Mikla

Mikla