ČAS
Noč prebuja lok poljane,
ugaša dnevu misli dane.
Ki polne so omame,
prikradejo se same.
Čas je kruti jim sopotnik,
trga reže v srcu rano.
Koraka! Kdo ga hoče?
V dnevu misel ugasniti noče.
Tu je kakor včeraj,
kat vihra me v dan podi,
me preganja in mori.
Dokler se dan ne izgubi in,
ko noč se prebudi,
v stihih zopet oživi. Silva
Napisal/a: Silva
Pesmi
- 04. 11. 2007 ob 20:12
- Prebrano 809 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250
- Število ocen: 11