Rada imam dneve,

ko najina energija

se od vsega norčavo odbija.

Neumorno polzi,

dela obrate

in se kot derviš vrti.

Ko se po nama pretaka,

nič ne čaka, ne pusti,

da jo kje zaseda pričaka.

Je kot lokomotiva,

ki v neznanoo pokrajino

skrivnostno se zariva.

Ko nama diha za vrat,

pod noge se zapleta,

veva, da potreben je preobrat.

Začara dotike, poglede,

ki se počasi medijo

in jih razumeva brez ene besede.

nada pecavar