(bez naslova)

                                 Raz

                            l 

                        i

                      v

                        a

                           m

                              sjenke

bezumlja kao          djeca

plač, ispružene        ruke

mjesečine pišu        riječima

i činjenicama          života,

spomenare            po

zidovima,          nudeći

svu težinu slatkosti

           svoje, čeljustima

       bezdana, da me ne

          rastrgaju.

 

(Drhtaj u koraku, 2018.)

Koki

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 08. 2018 ob 10:02

Zanimiva postavitev pesmi, ki ji narekuje, da jo beremo kot da bi bil en del telo, drugi senca ali pa so samo sence ob različnih časih dneva ... morda bi v prihodnje lahko razmišljal tudi o tem, da bi se tako (ločeno) postavljena dela pesmi brala lahko tudi samostojno (res malo več dela ...), vseeno čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Koki
Napisal/a: Koki

Pesmi

  • 02. 08. 2018 ob 23:01
  • Prebrano 487 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 313.68
  • Število ocen: 13

Zastavica