Francki se je zmeraj dogajalo močneje kakor drugim v Mali vasi pri Povprečju
zeleno je bilo zanjo bolj zeleno rdeče bolj rdeče
zmeraj je namolzla zadnjo kapljo iz svete krave
ji spletala ogrlice iz zvonkega smeha
ki se je nizal kot koščki barvnega stekla
čeprav so ostali videli le nevarnost reza in kri
ki je že dolgo ni bilo več
razen v krčnih žilah kjer so jo preko dneva kljuvali črni ptiči
ponoči pa so se prisesali tja netopirji s premajhnimi zobmi da bi jo pognali v nesmrtnost

kljub vsemu je zmeraj do dna spraskala lonec z dnevom

in kozico z nočjo v kateri je hotela loviti lastne krike ob sprijemanju
odmeve pojedenih večerij
zato je trmasto drgnila z jekleno žico
ki ji je ostala ob zrabljenih nohtih
a razen prask ni zapisala vase več nobene prave črke
ki bi napela iz njenih ust celo ime
maternico je utišala z eno samo čačko
in kadar je vseeno stokala v krčih od lakote
si je Francka privoščila sladoled ali pa obleko na razprodaji
da je odvračala poglede od šepetajočih stegen

pi - irena p.