V jutru lovi

prve sončne žarke,

da se odpre.

Med srčastimi listi

velika čaša tople,

goste rumene barve.

Na dolgem peclju

v pet gub ovita,

ponosno si svet ogleduje

in razkazuje svoje

lične, drobno

nabrane robove.

V sredici skriva

dišečo svečo

in vabi metulje, čebele

čmrlje in mravlje,

da jih v miru napoji

in v opoju zadiši jim dan.

Je tako iskrivo vabljiva.

Čez danes jo občudujem,

zvečer jo predam brbončicam.

Izpijem njeno sončnost.

V ples povabim hvaležnost,

da pospremiva odhajajoči dan.

P.S. Kdor ugane, naj

ljubo pesem si privošči!

Kdor ne, pa dve!

nada pecavar