tiho
čisto tiho padajo z neba bele marjetice
se kotalijo do nog ki jih tiho poberejo
in shranijo v luknjo na prstih
kjer znova cvetijo besede z glave otrok
in mrkogledih pesnikov brez sobe
iz katere bi padale tihe marjetice
v bela kopna neba
Ova pjesma mi je baš posebna. Veliki pozdrav Lean.
Hvale, Lean. :-)
Lp, Vesna.
Sorry Vesna komentirao sam a zaboravio sam dati ocjenu. Greška ispravljena. Pozdrav Lean.
Marjetica kot čistost, v tej pesmi simbolno naznanja (ne)zmožnost (o)prijema tistih, ki so izgubili otroški del sebe ... vsaj tako se je meni razložila, sicer pa je polna občutenja (ki ga ni moč razlagati), čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 30. 07. 2018 ob 08:40
- Prebrano 624 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 266.53
- Število ocen: 11