tistega leta so vse barve zapackale gladino
kot slikar svoje zadnje platno
modro so premešale z odsevi povešenih iv
hrast ki je slekel sijajno oblačilo in ga odložil v pranje
med sence vej ki so se pomikale po jezeru
je bil videti trdno zasidran leseno ločen od voda
nekaj kačjih pastirjev se je še sprehajalo po ateljeju
in nekaj ptic se še ni vrnilo v ptičnice
tistega leta sem odložila svoj let na bel list
in ga s črno obrobo odpihnila kot veter odpihne poletje
počutila sem se razvrednoteno
in razmazano kot ponesrečen akvarel
počutila sem se kot solo igralka v žaloigri svetlobe
tistega leta sem pokopala svojo pesem
tistega leta sem spoznala odtenke
Li, ovo je odlična poezija stvarno fenomenalno i originalno. Pozdrav Lean.
Občutje p. s., ki govori skozi vodo, pokarjino, prenašanje razpoloženja na stvari (v akvarel ...) deluje v tej pesmi zelo posrečeno in vzbuja so-čutenje tudi v bralcu, čestitke,
Ana
Odlično Lidija. Ne vem kako je šla mimo. No, skoraj.
Čestitam ti!
Lp, Salke
Ana hvala za izbor.
Sašo hvala.
lp, Li
Poslano:
31. 07. 2018 ob 19:34
Spremenjeno:
31. 07. 2018 ob 19:35
Ponovno jo berem in se ustavljam ob pesmi, h kateri se je vredno vračati;)))
Iskreno čestitam k podčrtanki.
S pozdravi,
koni
Koni hvala in tudi tebi lep pozdrav
ZELO LEPO li pesem ki te ponese k spominom no vsaj mene je
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 28. 07. 2018 ob 09:08
- Prebrano 761 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 404.05
- Število ocen: 16