Sreča
Dežek pada, nežno kaplja,
v meni spomin na naju dva.
Skupaj leživa v postelji najini,
gledam to srečo in rokici vajini.
Nežno privila si v moj se objem,
le nežnost in srečo iskala si v njem.
Tam zunaj temna je noč,
v najinem srčku čudežna moč.
Zunaj nevihta, strašen vihar,
meni pa s tabo za to prav nič ni mar.
Zdaj strah te hitro zavije,
k mojemu srčku, da v očeh ti zopet sonček zasije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sadpoem
- 27. 07. 2018 ob 09:53
- Prebrano 407 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111.13
- Število ocen: 6
