Spokojno in tiho kot alumnat

mesto počasi odpravlja se spat.

Ulice polne so kapelj dežja,

v daljavi nekje se luna smehlja.

Vidi vse sanje malih ljudi,

kot želje jih noč v srcih zbudi.

Spi, mesto spi, 

le ljubezen še bedi.

Nekje pod ozvezjem feniksa

dve senci medlo se prepletata.

Če gledaš ju dolgo, se ti zazdi.

da v parku pustila strast je sledi.

Od daleč pa tiho in nevede

luna še spremlja njujne želje.

Noč naj še traja, naj mesto še spi,

ljubezni med nama naj dan ne skali.

Lila