Redka so semena dreves
ki vzklijejo
večina je namenjena pticam
že zato so posebna
ker so izbrana za rast
Hvaležna s koreninami prodirajo po hrano
s tipali ostalim naznanjajo
svojo prisotnost
začutijo okolico
in sebe v njej
Ko ga iztrgam iz dotikov
ne umre a je otožno
Posadim ga na neko drugo mesto
Vem za korenine ki jih požene
a ne vidim prstov
segajo skozi prst
iščejo novih dotikov
Ti prsti ne grabijo sosedov za vrat
ne dušijo ne uničujejo
Prsti dreves se dotikajo
izmenjujejo občutke
edino pomembno
Mlado drevo čuti
kdaj bo veliko odmrlo
zato že prej nabira moči
ko bo po njem planila svetloba
bo treba rasti se širiti zavzemati prostor
Žaga je nekaj česar drevo ne dojame
zgodi se bliskovito
Prsti še dolgo tipajo
a nimajo več oprimka
Zmedenost gibov je podobna
nenadzorovanim sunkom
obglavljene živali
Dolgo trzajo a nikoli ne izvedo
zakaj so usahnili
Poslano:
25. 07. 2018 ob 09:21
Spremenjeno:
25. 07. 2018 ob 11:41
Zelo zanimiva poezija o življenju skozi iskanje prizemljitve, korenine (prste; ta metafora se mi zdi še posebej posrečena).
Odlična miselna kompozicija s polno, modro vsebino.
Lep dan ti želim Milan.
Lep pozdrav, Salke
Hvala Salke, se beremo!
znam da voliš drveće i to, tu ljubav, uvijek mogu isčitati u tvojim pjesmama ...
Ljubi
Žal samo pesniki pomislijo na nasilje, ki ga stori žaga drevesu. Lepo opažanje, kako prsti korenin trzajo, ko j e drevo obglavljeno.
lovrenka
Res je, Ljubi, ta bitja so mi preprosto blizu.
Hvala za komentar.
lpm
hvala za komentar, lovrenka.
Če hočeš komu kaj sporočiti, moraš to izvesti nazorno. Jaz sem poskusil s to prispodobo. Upam, da sem bil učinkovit.
Pozdrav!
Milan, zelo dobro. Redko beremo pesmi, ki se od začetka do konca držijo subjekta in hkrati o njem pripovedujejo s tako enakomernostjo, občutljivostjo.
Predlagam ti le, da črtaš dva verza:
Ti prsti ne grabijo sosedov za vrat
ne dušijo ne uničujejo
to sicer počne človek
zato sem na to sploh pomislilPrsti dreves se dotikajo
izmenjujejo občutke
saj je povsem jasno, da imaš pri grabljenju soseda za vrat v mislih človeka; pa tudi nasploh v pesmi držiš neko pomembno distanco do subjekta (dreves), pa se na tem delčku zato zatakne, ker naenkrat to distanco prekineš.
Razmisli. Sicer pa fajn pesem.
Lp, Luka
Luka, imaš prav glede toka misli in ritma. S to intervencijo sem hotel bliže bralcu, biti bolj nazoren. Če pa kritiško, oddaljeno pogledam na snov, se moram strinjati s tabo in ti pritrditi. Res je povsem jasno, kaj sem imel v mislih, ni treba tega še "narisati", bralec je že razumel.
Hvala za opombo, brišem.
lpm
Pesem o lepotah in bridkostih življenja dreves, pa nenazadnje človeka, ki je tudi kdaj prirezan, tudi išče dotikov ter se trudi najti in zavzeti svoj prostor.
Čestitke,
Luka
Čestitam ti Milan za podčrtanko.
Lp, Salke
Hvala Luka,
hvala Salke za še en komentar
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!