Čas

Čas mineva, vse se stara,

le v srcu rana še pekli.

V daljavi prebuja jutranja se zarja,

vse tako je kot bilo je tiste dni.

 

Čakal, da ta čas hitreje mine,

da takoj bi zdaj objemal te.

Zdaj pa nosim vesele te spomine,

a kaj, ko izgubil sem vse.

 

Čas hiti in se ne ozira,

prav nič ustaviti ga ne uspe.

Zdaj sebi postal sem si ovira,

le čakam na ta dan, ko svet se mi podre.

 

Ogromno mi prinesel,

dal navdiha in moči,

hkrati pa prav vse odnesel,

zdaj jokam dneve in noči.

 

Čas zaceli rane vse,

morda bo tudi moje.

Vem, da vse to laž je le,

blažim si z njo trpljenje svoje.

sadpoem

Komentiranje je zaprto!

sadpoem
Napisal/a: sadpoem

Pesmi

  • 25. 07. 2018 ob 07:29
  • Prebrano 79 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 89.39
  • Število ocen: 6

Zastavica