Sobotno popoldne
Sedimo na stopnišču.
Tri glave, staknjene v eno.
Steklene zapestnice,
uhani iz biserne matice.
Joooj, kako je to lepo!
A mi daš?
Kar vzemita,
vse to si razdelita.
Moj lažni, umetni blišč,
ki sramotno ugasne
v prisotnosti radoživih isker vajinih oči.
Kot ptica bom nad vama razprla svoja krila
in vse, res vse naredila,
da bom te iskre ubranila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zbujena
- 23. 07. 2018 ob 08:07
- Prebrano 672 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 123.58
