Tam, tam nekje,
kjer bije tvoje srce.
Tam, tam za grajsko goro,
kjer misli na tebe pojo.
Tista gora, tista velikanka,
tista misel, tista postapanka.
Tam luna dviga nebo,
a ti nosiš srce zanjo.
Luna velikanka mene noče,
a moje srce spet je vroče!
Neti misel tvoja mi ga,
a ti nočeš mojega duha.
Beseda moja cvetlica bo postala,
ki v morju luninih solz bo prebivala!
Ti, ti začarala si moje srce,
ki v tvoji besedi je ime!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Alen Mohar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!