V korake zaril se je moj čas.

V steljniku občudoval spirale praproti,

med belimi debli iskal vile,

visoke trave so ga nemo skrile.

Ni mu bilo dolgčas.

Med dlani zaril se je moj čas.

Mesil testo, ki se mu je vdalo,

prst mehčal, da bo lahko pognalo seme,

božal deblo, ki bo gladkost dalo.

V toplini predel na ves glas.

Med verze zaril se je moj čas.

Besede sem in tja porival,

počival, ko je bil predah,

pomene iskal,

rad afne guncal je na zmedah.

V petje, ples zaril se moj čas.

Glas je našel na cvetočem vresju,

grel se v žametu, v širine se razpel.

Svoje sanje izživel je v plesu,

v lepoto neskončnega giba se ujel.

nada pecavar