»K tlom me vleče.
Močno!
Obležim!
Za kako uro, dve.
Ne razumem sonca.
Sonce nima pomena!
Svetloba me mori!
Zastrem zavese.
Tema se zlije vame.
Nemočno se premetavam...
Po postelji.
Pulim si lase!
Ne morem brati!
Glasba me bedira!
Svet je popolni mrk.
Za uro ali dve.«
Odlicno...ovo mi se dopada...Melanholicni Kameleon.
pesem si.***
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Trminator(Primož)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!