V kotih glave me tišči in neprijetno mi je.
Tvoje roke so predaleč,
Da bi zgladile nesporazume med mojimi dlesnimi in besedami,
Ki jih izrečem.

S prsti tonem v svoja prsa,
Da bi zadržala misli,
ki sedijo na robu mojih ustnic. 

Ošinila sem resnico,
In bolj ti bo ušeč, kot meni.
Če jo pustim, da mi zgori na dlani,
Se lahko pogrejeva.

Odprta  bom samo,
Ko bodo moje žile prerezane.
Zapri vrata, ko odideš
Da ne poplavim hodnika

MV