Nenadoma je vse akvarel
mižim
da ne iztečem iz vnetih beločnic
po zidu
kjer je bila nekoč freska zadnjih ljubimcev
ki so jo oluščile bele noči
na severu se ne spi
na severu se jahajo srebrni medvedi
preko drstišč lososov
v slepe gozdove ki jih sanjajo Inuiti
pod plastjo kož
pod plastjo vek
zmuzljivih tjulnov
zobatih mrožev
pingvinovih jajc
ki gledajo svet v lupini
zunaj vsaka kaplja sonca zaboli ledene kocke
ki jih vstavljam v zenice
da zamrznem sliko
kakor tvor ki ga je treba prerezati
brez bolečin
brez solz
ki iščejo platno
kjer ne bi bile jerebikini plodovi v dežju
le od zadrege zardela voda
s strešnikov igluja
zadnjih ljubimcev
Kada pjesma u sebi sadrži riječ Inuiti ne može da bude loša. Pozdrav Irena.
hahaha, al si me nasmejal Lean :D
Kjer so Inuiti je mraz :) Kjer so Romi, je vroče :D
Hvala za dotik in bodi malo hladen, malo vroč :D
Domiselno in močno, Irena. Čestitam!
Lp, sake
Hvala, salke, tako se lomimo in spiramo :)
Ostani slika brez okvirja ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 17. 07. 2018 ob 18:51
- Prebrano 529 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 227.98
- Število ocen: 13