Ljubiti

Leta minevajo, puščam spomine.. samevajo, 

A kdaj je ves moj trud zaman.. noč ulovi to, kar si čez dan ne priznam.

Ta čas, to grenko obžalovanje, ko mi sanje pokažejo tvoj obraz.

Solze močijo blazino.

Zdi se nemogoče,

te spustiti,

te nehati…

 

po tem ko si verjel

da je svet bil 

ustvarjen za dva

vseeno greš

iz življenja

iz dnevov

a ne iz srca

 

in si vedel

točno si vedel

da boš ostal tam

 

Leta minevajo, puščam spomine.. samevajo.

A kdaj ne vem kaj bolj boli, jih vase tiščati.. jih imeti pred očmi.

Še je čas, ko bo čas, za ta čas pa.. grenko obžalovanje, ko mi sanje pokažejo tvoj obraz.

Nasmeh poln morja.

Zdi se mogoče,

spustiti,

nikoli prenehati..

 

po tem ko si verjela

da je svet bil 

ustvarjen za dva

vseeno greš

iz življenja

iz dnevov

a ne iz srca

 

in si vedela

točno si vedela

da boš ostala tam

 

Leta minevajo, puščam spomine.. samevajo.

Pisma, katerih še sama ne berem rada.. nikoli ne bom odposlala.

Lahko čakam, do večnosti, iz večnosti, večno, če je potrebno.

Celota brez dotika.

Zdi se vredno,

pustiti,

ne morem prenehati..

 

 

po tem ko sva verjela

da je svet bil 

ustvarjen za dva

vseeno greva

iz življenja

iz dnevov

a ne iz srca

 

in sva vedela

točno sva vedela

da bova ostala tam

 

 

abukala

Komentiranje je zaprto!

abukala
Napisal/a: abukala

Pesmi

  • 17. 07. 2018 ob 17:43
  • Prebrano 602 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 66.27
  • Število ocen: 5

Zastavica