Umor
na čiste vidike
nasukao se.
Samo jedan čovjek koračao je
s pustog kolodvora
u vid utiskujući: sidrište je
nestalo.
Nad čim sam bdio.
Ili je možda neiskazivo
sa olupinama brodovlja
čeznuo grgolj vode.
Umor se
na čiste vidike nasukao.
Dođite, naslonimo se
na jučer, na ostavljene
i zanjihane siluete
u damarima
i osekama.
Poslano:
17. 07. 2018 ob 14:26
Spremenjeno:
17. 07. 2018 ob 14:52
Meni je poezija vrlo zanimljiva. Govori mi punim jezikom, malo tužnim, a možda samo ja tako čitam. Sviđa mi se jako izričaj.
Naklon, Mirko, veliki.
Lijep pozdrav prijatelju u Sarajevo.
Predivno, sjetno. Čista poezija. U tako kratkom formatu toliko ljepote se roji. Pozdrav Mirko i veliko bravo.
Saša,
Lean,
lijepo je čitati vaše osvrte i riječi.
Hvala na pažnji uz pozdrav:)
Pesem deluje kot poziv k ohranjanju spomina. Človek, utrujen od potovanja, osamljen in brez sidrišča, lahko vidi v oseki mnogo več: iz nje utripa nekdanjost, kot privid v puščavi, ki podaljšuje upanje ... čestitke,
Ana
Ana, hvala lijepa.
Poštovanje i srdačan pozdrav,
Mirko
Čestitam ti Mirko na poeziji.
Pozdrav veliki prijatelju.
HVALA, SALKE.
ŽIVIO MI!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!