Neznane melodije

so se neslišno prelile vame.

Šepetale so  koži,

topile so meso, kosti,

srkale čustva in misli.

Počasi vse sem slekla.

Brez diha

sem se potapljala v globine.

Žametno valovanje

je odstiralo izgubljeno.

Z vrtincem sem se

izgubila v višine,

okušala  tišino,

v poljub zapredla minljivo.

Mehkoba je po prstih

plesala s svetlobo

in risala čipkaste meglice.

Od nekdaj so bile

besede v meni.

Pesmi so jih prebudile,

da so v korak stopile.

Predala sem se iskreno.

Do bolečine,

do radosti,

do zanosa.

Do  neulovljive lepote

ovite v plet ljubezni.

nada pecavar