ne mislim mene, ki verjamem, da si blizu,
ker sva uskladila štetje časa in ker upam,
da so ostale razdalje premostljive
ne tvojih, ki so te vpletli tako trdno
v svoja oblačila, da bi ne mogla drugače,
kot da ostaneš s telesom prisotna v njihovi sredi
in ne mislim svojih,
ki bi pristavili k mizi neštevno pogrinjkov,
če bi le zadostovalo, da bi prisedla mednje
ne mislim –
samo sprašujem.
ne mislim zvoncev na kolesih in
najinih tisoč postajališč,
ker jim je dovolj živeti v spominih
in ne mislim, da nisva
storila vsega, kar sva znala,
in vsega, kar je bilo potrebno
in kar je bilo smiselno storiti
ravno zato
ker sva izkusila, da bi
prav tako neutolažljivo klical,
četudi bi poznal vse odgovore na vsa vprašanja
ravno zato
ne mislim
ravno zato
sprašujem
kako si lahko zapustila Ljubljano
Poslano:
17. 07. 2018 ob 12:15
Spremenjeno:
17. 07. 2018 ob 14:43
... lepa, melodična pesem, z vsebino, ki me je pritegnila enako kot tudi obe pesmi, objavljeni pred Ljubljano;
Vesela sem, da si med nami, Deseti.
Z lepimi pozdravi,
koni
O jaaa, kot Romeo in Julija sodobnega časa, mogoče zaradi "mojih" in "tvojih",
kaj vem, ampak mene je raznežila.
lp Marija
urednica
Poslano:
18. 07. 2018 ob 13:55
Spremenjeno:
18. 07. 2018 ob 13:55
Dobrodošel, Deseti, na pesem.si v imenu uredništva!
Čestitke za tole občuteno lirično pesem, ki preko spretnega preigravanja prostorov in časa predoči neizmerno pogrešanje.
Se veselimo tvojih nadaljnih pesmi.
Lp, lidija
Prijazne besede dobrodošlice še z moje strani! Želim ti obilo ustvarjalnega navdiha ... in z nekaj sreče postane Pesem si tvoj drugi dom. :)
Vse dobro,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Deseti
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!