Zgodnje jutro se budi,
na nebu morje zvezd,
kmalu na vzhodu se sonce rodi.
Ko tema okoli se preliva,
zvezde čutim, se jih dotaknem,
harmonija v srcu se preliva.
Sedel bi tu še tisoč let,
za vedno užil bi ta trenutek,
trenutek lep, življenja cvet.
Za trenutek čas obstal,
mir v srcu se rodil,
neskončno eno sem postal.
Trenutek je minil,
umetni glas zapel,
na zemlji sem oko zbudil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: frenki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!