Pogromu naproti
Z ubranimi zvoki
v družini z otroki
živel si.
Brez pravega vzroka,
s preskokom potoka,
odšel si.
V razgreta stičišča
in temna lovišča
prišel si,
zbadljive besede,
odsotne poglede
požel si.
Sam sebe ubijal,
v razvratu užival
ves zblojen,
na robu obupa
ostal tam brez upa,
zahojen.
Sočutja vzbujena,
a neizrečena,
ujel si,
nasvete dobljene,
s skrbjo izrečene,
obšel si.
V iskanju, bežanju
in vztrajnem molčanju
dojel si,
da stopaš po poti
pogromu naproti.
Zašel si.
Čudovito, Poetesa Breda! Kot vedno se je nadvse vredno ustaviti ob tvoji poeziji ...
Lep dan ti želim,
Sašo
Hvala za vaša mnenja, levček, filia, nikita in Sašo. To pesem v formi, za katero sem dobila zgled v pesmi Zapuščina, avtorice Aleksandre Kocmut - Kerstin, sem prvič objavila pred dobrim letom. Z dodelavo sem jo skušala utiriti v shemo, kot mi je takrat svetovala urednica Lidija, pa kaže, da še nisem uspela.
Z lepimi pozdravi, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
- 14. 07. 2018 ob 08:34
- Prebrano 432 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 227.91
- Število ocen: 12