ni mi mar za tvoje uganke in oslepele popotnike od mater
ne skritih krempljev ki zaudarjajo po skisanem mleku
ponoči cviliš od lakote
da zatrese srca nad otrplimi sipinami
kjer ima vsak utrip svojo senco
in iz vsakega zraste jutro dišeče po ljubljenju
ki bi ga hotela ženska v tebi posrkati kot mano
a ne more
ker si kamnita levinja
z repom presejaš hladno puščavsko noč
da najdeš v njej in v sebi amazonko brez leve dojke
lovko na beduina
ki te proda v prvi oazi
za šop dateljev za bodočega evnuha
na veke se sprašuješ
kdo te je prinesel iz Teb
kjer si lahko žvečila žilave poražence
in stokala od užitka
Veš kaj sfinga
ni mi mar tvojih blodenj
žal mi je le junakov
ki ti sami ponujajo požirek iz svojih razparanih prsi
in pri tem stokajo od užitka
Ni kaj, zelo dobro pleteš pesmi :)
lp
ni kaj zelo lepa pesem Pi kot vedno a ne
lp, M
Hvala, Li, saj si mi nekoč pomagala skovati pletilke <3
Hvala, Levček :) sam malo vpije ;)
LP
i
Posebno i jako zanimljivo. Odlično Irena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!