Narisala si samoto.
Kot dobro in slabo.
Ko si zrla v
dežne kaplje...
Si jokala.
Ko si zagledala
sončni žarek...
Si nasmeh,
namenila soncu.
Ponoči si trpela,
ko se je nate vsulo
breme mračnega dne.
Jutro je pozabilo,
na tegobe težke noči.
Krog, ki si ga sklenila
je obupal nad črno
mislijo.
Zdaj čutiš in veš kaj imaš.
Imaš svobodo v sebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Trminator(Primož)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!