Le razpoka v steni
ga ločuje od ust in oči,
ki so vtkane vanjo.
Skrivnostne besede
ga meljejo z magijo,
razlagajo pomen sanj,
/ne eno ne drugo
ga nikoli ni zanimalo/,
sedaj pa mu
dihajo za ovratnik.
On pa sedi
v mnogo pretanki obleki,
še tanjša pa je koža
pod katero ga mrazi.

Le razpoka ga loči
od zunanjega sveta
Vrata ignorira.
Odpre jih le
kadar je v hiši tišina.
Smukne na WC,
do hladilnika,
in se zopet odtihotapi
k svoji razpoki.

Neviden

uživa in trpi.

triglav