Težko je razumeti,
da je svet kot lubenica.
Trda zelena skorja
prekriva mehko rdečkasto
sredico.
Vsaka razpoka,prinese
nov problem. Mi smo
glavno potezo pustili
nožu, da počasi reže,
zabada in secira naš habitat.
Vsak dan pokamo,
razpadamo in gnijemo.
Se čudimo,čudnim
tekočinam, ki pronicajo
skozi pore.
Gnoj teče in se množi.
Nekoč bomo gotovo
razumeli,
da smo uničili
naš idealen bivanjski
kotiček.
Za zdaj pa bodimo
tudi sami, samo lubenice,
ki eksplodiramo.
Le zase.
Ful dobr,
pa še tista eksplozija, ki smo je sposobni, je pravi mali prdec ...
lp Marija
hvala obema :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Trminator(Primož)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!