Moja pot gre malo bolj levo,
malo bolj po srčni strani.
Moja pot je malo bolj ovinkasta
in klanci so na njej.
Kadar sem jezna, jim rečem klinci...
Na moji poti je dosti korenin.
Spotikam se ob njih,
ker premalo gledam v tla
in preveč v nebo.
Kjer so korenine, tam so drevesa.
Krošnje šumijo v vetru,
ptice pojejo v njih in čmrlji brenčijo.
Kjer so drevesa, tam so sadeži,
sladki sadeži poznega poletja.
Moja pot je moja in rada stopam po njej!
Dobrodošla na portalu! Obilo pesniškega navdiha in užitkov ti želim.
Lp, Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zbujena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!