Majhna odprtinica, skozi njo nekaj odseva.

V kotu ždi, po sebi sodi.

Gleda odsev, čaka večerni spev.

Majhna odprtinica, išče se njena vera.

Trpi, da ne govori.

Okoli nje motajo se stari stvori. 

Zaviti v odejo, čakajo pred njo.

Zagleda jo, majhno odprtinico.

Kuje si načrt, tunel je razprt. 

Skočiti si ne upa, pred njim je lupa.

Zavit v odejo, ji da silno idejo.

Zapustiti mora kot, spev večernih not.

Lepo je. Lepo.

Silno bleščeče, zoreče, dišeče.

Lepo je. Lepo.

Živo, dotakljivo, nič krivo.

Lepo je. Lepo.

In nazaj se ne gre in ne dam svoje vere.

TdjPvs