Ubij me z besedo
ki jo raztegneš
čez Akvitanijo prek Pirinejev
kjer bde poslednji enorogi
in zvezdni utrinki delajo prehode sanjam
poteptaj me s kopiti divjih konj
ki jim v grive vpleteš školjke daljnih obal
s halj romarjev spokornežev iskalcev
šivalcev znamenj na podlahet
da zazvene ob rokovanjih
da drugi slišijo
da se glasno umre
ubij me s sladkim zvenom neizrečenih daljav
le tiho
in tako nežno
da bom verjela v življenje
na mirnih poljih Galicije
kjer zavijajo duhovi davno mrtvih zavojevalcev
Celo "zločin" je v tvojih besedah poezija.
Lp in objem.
Uf Irena ti si genijalna. Da čovjek zadrhti pred tvojom pisanom riječi. Pozdrav i moj naklon. L.
Branka, Lean, Miha
hvala
naj vas dolgo ubija, čim dlje ;)
Kjer zgodovina pusti tako veliko luknjo, da jo z življenjem spet napolni le osebna zgodba. Čestitke,
Luka
Hvala, Luka, dobro romanje ti želim :)
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!