Nekoč vem bom odšla,
ne jokajte za menoj.
Takrat prosim vas, ne boga,
sprejmite odhod moj.

Nekoč vem, ne bom stala tu z vami,
a prosi nikar!
Ne jočite in ne krilite z rokami,
mislite, da lepo mi je bilo med vami.

Nekoč vem, pesmi več ne bom pisala,
zato prosim vas,
namesto, da jočete za mano,
preberite kakšno na glas.

Ksenija