bolečine razhajanj in lepote snidenj… 

Skrivnostnih…

kot ples v vetru,

ki zadrži zamaknjenost pogleda.

Vsak ostane sam v želji in iskanju

za malo srca in malo duše,

da preživel bi dan po tem, 

ko pogled zre v nekaj, kar vidi le srce.

Pridi…  odletiva v bližajočo noč, naj kapljice rose nama dajo moč.

Črički igrajo nama v tišini

in tam daleč veter z vonjem vabi…

dokler me gledaš, lepota moja zate sije…

v drhtenju rožnate meglice,

ko le dvojni bit srca se v pesem zlije

…. in tam v daljavi  ob zvokih klavirja  obrača naju veter…

pogled se ujame v spirali… 

Vabeče metulja krila plahutajo,

valovanje…

z neba modrino ljubeče se prepleta.. 

dveh metuljev ples,

kot nežna pesem neizpeta.

Za slovo te ovijem v skrivnostne tančice…

rožnate, rumene, rdeče…

nemirne, razigrane želje brez dotika.

Pomežik… a privid se že izgublja…

oči hrepeneče pa še v dalj strmijo.