avreola ljubezni
še tli nad tabo
a skriva se
v meni
v moji pomladni
jeseni
potka zaupanja
s svilenimi nitmi
prepeva
a noč skoz njo srka
zadnje kapljice
dneva
svetlobni žarek je
izgubil kompas
v tvojih očeh
in zataval
kakor hrt
med visoke trave
v moj
zapuščen vrt
ne vem kaj te nosi
po mojem vrtu
po njem se sprehajajo
le sence
pozabljene adolescence
in spomini
tisto kar je cvetelo
že zdavnaj je ovenelo
v mlačnih sapah
suhih trav
noga se ti zapenja
ob podrt plot
a kresničke
kraljice večera
netopirjem domišljije
kažejo pot
Prelepa pesem, ki se me je dotaknila s svetlobo. Morda ravno zato ker nosi nostalgijo.
Lep pozdrav, Jur
salke
Lep sprehod med travami in tvojimi prijetnimi verzi.
Naj svetijo pot,
Gregi
Tudi ko se znajdemo v prostorih, kjer navidez ni nič živega, se najde kresnička (luč), ki kaže pot nazaj v življenje. Lepa pesem, čestitke,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!