Nespeča
padam v stožec
ki nima zaprtega dna
kakor zvit papir za bonbone
nekoč
vrtinčim se in spuščam
v trobljo tornada
ki me nosi skozi mrkolesje
po katerem letajo duhovi v scefranih sencah
gole čarovnice z uvelimi klobuki
goreči meči v odvrženih srcih
sajasti prividi neometenih oči
krilim kakor črn metulj ki noče biti zlit s temo
kakor vešča ki ne najde luči
kakor molj v plesnivi moki
in preneham
prepustim se
lebdim kakor plankton
iz raztreščenih meglic mlečne ceste
nekaj sladkega se me dotakne tja
kjer sem puščava
kjer sem nekoč bila sok v ustnicah
nekaj kakor bonbon iz škrniclja
nekoč
Ovo je toliko jako da da mi cijelo biće zadrhtalo pred poetskim djelom ove prelijepe kompozicije. Bravo Irena.
Sama po sebi, ti jesi vrtlog. Vrtlog najtežih riječi i poezije koja iz njega postane savršen, završen i ultimativan krug. Sjajno, Irena!
Si pa imela dela, preden si se predala sladkemu spancu.
odlična, kot vedno.
lean, nikta, branka, hvala -
pa kaj naj rečem, ko ne najdem večje besede,
jaz, ki se počutim mnogo manjša, kakor se napihnem v pesmi :)
<3
Pesem o neskončnem iskanju, zlivanju in vnovičnem ločevanju (in spet iskanju). In z naukom: vse dokler puščava ne spozna in sprejme, da je gola, ne more začutiti vetra ob svojem telesu, v svojih laseh.
Ko spozna, se ji (spet) odprejo vsi časi in prostori. Čestitke,
Luka
Luka, hvala za mravljince, ki so zlezli iz tvojih besed
hvala ti, najditelj
hvala in pridi spet ;) :)
Irena,
prav gotovo se še srečamo. Tvoje pesmi in jaz. ;)
Lepo bodi!
Počasi bom spet prišla z branjem na čisto.
Si preveč pridna. :)
Lp, Lea
Hvala, daga Ivanka. <3
Tudi jaz zamujam, preveč zunaj, preveč znotraj. ;)
Objem zate
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 07. 2018 ob 07:56
- Prebrano 675 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 273.95
- Število ocen: 17