KAKO NAPREJ
Kar naprej živimo v nesrečah
radi naše neprevidnosti
ne da bi hotel, se človek krivo odloča
in drugemu življenje zagreni.
Iščem življenjska pravila,
ki so drugačna od teh
niti zemlja ni danes več ista,
kot nas je nekoč ohranjala.
Od vseh strani se polnijo ušesa
radi impulzov indukcijskih sil,
v telesih ni več umske svile,
ki bi utišala neznosne skrbi.
Nervoza je ves čas prisotna,
robot namesto nas hiti,
lasti si že bogastvo uma,
ki ga bog od nekdaj nam deli.
Nedoslednost nas že umsko omejuje
ne vemo kaj bo v prihodnje z nami,
namesto da v prostem času molimo,
se izgubljamo v poplavi drugih ras.
Kolonizatorji so nekoč poznali sebe,
so videli dobiček od podjarmljenih ljudi,
a zdaj se svet tako hitro spreminja,
ostali smo brez notranje luči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!