Le kako, ko pa sem videla Doriana Graya,

ki je tekel tako, da je bil zdaj viden in zdaj neviden.

On ve kako ostati večno lep in mlad

in skrit pod okriljem zaprtih oči.

Borim se za odrešitev svoje zavesti.

Boj s svetlobo...

Kako je ne imeti rad?

Praviš: Odnehaj.

Ne morem, sredi vojne sem! Odpiram.

Eksplozije granat bliskajo spomine,

razstavljajo obraz s strastnimi ugrizi,

le kdo ga bo zlizal nazaj?

Ti pa stojiš, kot lipov bog,

stoično odklanjaš boj. Portret si.

Skrivaš se, kot se žival skrije pred grozo.

A meni je, kot da v nepregledni megli mlatim po svojih.

arabela