Odločila sem se

ne bom več pisala pesmi

raje bom umaknila pogled v nebo

tisto nebeško modrino bom čuvala v tišini

ne bom spraševala

ne bom odgovarjala

niti spodbujala drugih oči

da ne bodo postajale utrujene

kakor svetlobo bom samo gledala

od spodaj navzgor obratno ne

ker me je strah višin

in tistega pogleda ko strah golta zemlja

v tem se morda razlikujem od drugih lutk

ker kjer ni srca tam ni utripa

in koder je prazni molk tam tudi ni življenja

zato bom postala podobna tistim

katerih besede in misli nihče ne ugane

ostanejo le ugibanja in veliko čejev

a koder ni črk je nič in nič ima praznino

zato je nebo prosto za oči

pa tudi za tiste ki radi letijo

kadar jim zrastejo peruti

in sanjajo da so ptiči

ki iščejo jug

IŽ-lev