Ženska
si kdaj razpustila lase in divje zajela pričakovanje
si kdaj spustila vase ogenj in ga izkričala
pustila za seboj požgane misli in iz pepela drhtela v nič
si kdaj
razparana skleleča nora
strgala nebesa in se ovila vanje
da so vdihnila življenje med mrliče
si sklesala boke v ladjo na razburkanem morju
prsi kakor balone v vrtince toplega vetra
pas v ščemeč vrat peščene ure
da skozenj odteka pesek
še krikneš božje ime
ali se oviješ v burko
ki si jo sešila iz pegastega badlja
da se scedijo strupi z dlani
na katerih gomazijo želje
da bi razpustila lase v poželjiv veter
Ti koja šutiš
jedri ljepotom žene i osluhni šum mora u svojim njedrima
probudila si me i inspirirala
zagrljaj
Ljubi
Objemem tebe, ženska <3
Uf ovo je za dvije podčrtanke. Pjesma je vrhunaravna. Sviđa mi se jako tvoj stil pisanja. Pozdrav Lean.
Ženska … ti si ena sama poezija;)))
Čestitke k pesmi, ki nam da misliti, draga Irena!
Objem,
koni
Lean, prisrčna hvala in na branje :)
Zelo vsela sem vseh tvojih dotikov, draga Koni <3 hvala
nikita, bard in ženska na oknu ;)
objem zate <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 07. 2018 ob 21:51
- Prebrano 523 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 312.09
- Število ocen: 16