noči najkrajših nožev
lahko rečeš luni, da se je izpela.
ali nastaviš trobljo med sramne dlake in zatuliš.
zavreščiš kot tnalo.
trkaš po divji zemlji in jo sprašuješ, če je votla.
če se umakne proti zidu in naredi preval.
blatni žarek briše skok pozavne.
okoli tebe donijo nenapisani svinčniki, ki si jih izgubil.
nikjer peresa. nikjer kosmatega peresa za sedlo.
včeraj si prevaral konja.
noži niso več tako dolgi. majhna rezila padajo v pest
kot v jajce in so zarodek jutrišnjim uram.
brdavs jih je gole položil čez kolena.
ustnice razpiraš samo za štetje in šteješ do ena.
ena omara je v tebi in ena ženska je skušala splezati
v predal. ena kost je potonila.
ko ne veš, kam, si zviješ prt kot cigareto in ga pokadiš.
iz ust poskakujejo dimljene miši v baletnih copatkah.
poslednja ti dvigne krilce.
po njim pa
krik
;)
ko je 30. junija 1934 Hitler v Noči dolgoh nožev obračunal s političnimi nasprotniki, ni šlo za enkraten dogodek, pobijanje se je vleklo več dni. Na obletnico dogodka pričujoča pesem skrajša svoje nože, to pa še ne pomeni, da umiranje individualnem nivoju traja krajši čas ... Fino je prebrati, da je kljub izredni mrakobnosti simbolov in prispodob v pesmi v njej nek žar neprekosljive moči, ki sama, na izpovednem nivoju, ubije vsako patetiko.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 01. 07. 2018 ob 09:17
- Prebrano 553 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 274.51
- Število ocen: 8