Bogdaj!

Povabim te na vlak,
prijatelj,
sonarodnjak. 

Tega naroda junak,
a pravi s p a k,
tak pederski, tak, 
bolj  poženščen,
brez dlak,
kak Ahmad,
kakšna, ki je splavila,
tovornjakar`ca
brez krila…

Povabim te na potovanje!
Zate že pripravljen imam vagon,
da izpolniš moje sanje
in zadovoljiš nagon. 

***

V sivo  jutro
lokomotiva zajoka.
Tokrat nismo v vagonih kot živali.

Lažno dostojanstvo
modernega človeka –
pa še temu se odreka.

Oblazinjene klopi
barvajo realnost,
zdi se kot
Golden Eagle Trans-Siberian Express,
prav res, zares.

Mimo enakolične sibirske tajge
potujemo različni,
združeni v grozi in molku.

Brat bratu ujeda.
Sestra sestri jastreb.
A fašizmu vedno – smrt.

Gregi