Hodim........, po poti hodim, po cesti, ulici hodim, hodim po stezi, po kolovozu, tečem, tečem po avtocesti, po hitri cesti hodim, hitim, drvim in se bojim, gledam levo, gledam desno, stolpnice gledam, gledam hiške, garaže gledam in hodim, hodim po hladnem betonu, razpokanem betonu, hodim mimo ograje, ograje in hodim preko meje, mimo meje hodim, a nikjer nikogar, ki z menoj bi hodil, hitel in drvel, nikogar ni, ki bi smel, zato hodim in štejem korake, obsesivno, kompulzivno, hodim, hodim in blodim, grem mimo velike hiše, mimo parkirišča, mimo igrišča, kjer otročki........ potem gledam odsev na oknu, bela solza, bleda solza, solza v izložbi tiste neslavne hiše, kjer se riše, barva in čečka,

jaz pa ne upam vstopiti

grozeče je

tam notri

kjer otroci na policah mirujejo poleg etiket in deklaracije

poleg mene tam zunaj

notri pa si ne upam

saj......... otroci le gledajo

toda na cesti, na stezi, na magistrali teh otročkov ni, zato ne upam si vstopiti med otroke

Suzana Kovačič