PTICE tvojega nasmeha

Moja duša je bila morje sanj
Valovi neštetih sanjarjenj
So izdolbli peščeno obalo
Kjer sva se srečala
Brez oblek preteklosti
In okopala v azurni modrini
Čiste Ljubezni

Gledam skozi okno
A vidim le razlito blaženost
V tvojih polzaprtih očeh
In ptice tvojega nasmeha
Mi sedajo na rame

Gledam oblak
Ki beži za obzorje
Tvoj obraz je v njem

V temni noči slišim
Bližajoče se korake
In upam
Da so tvoji

Tvoj nasmeh prinese pomlad
V moj osamljeni svet
Ko odpreš vrata svojega srca
Stopim v pravljično deželo
Kjer se jokam in smejem kot otrok




Sončici v spomin, da smo za večno povezani

" But like the wind it will return,
To keep reminding me
That everything that has been
Is what again will be "
( Helen Steiner)

Dule Metulj

Komentiranje je zaprto!

Dule Metulj
Napisal/a: Dule Metulj

Pesmi

  • 30. 04. 2009 ob 20:49
  • Prebrano 938 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 170
  • Število ocen: 4

Zastavica