Moja duša je bila morje sanj
Valovi neštetih sanjarjenj
So izdolbli peščeno obalo
Kjer sva se srečala
Brez oblek preteklosti
In okopala v azurni modrini
Čiste Ljubezni
Gledam skozi okno
A vidim le razlito blaženost
V tvojih polzaprtih očeh
In ptice tvojega nasmeha
Mi sedajo na rame
Gledam oblak
Ki beži za obzorje
Tvoj obraz je v njem
V temni noči slišim
Bližajoče se korake
In upam
Da so tvoji
Tvoj nasmeh prinese pomlad
V moj osamljeni svet
Ko odpreš vrata svojega srca
Stopim v pravljično deželo
Kjer se jokam in smejem kot otrok
Sončici v spomin, da smo za večno povezani
" But like the wind it will return,
To keep reminding me
That everything that has been
Is what again will be "
( Helen Steiner)
Dule Metulj