NEVERJETNA  SAMOKONTROLA

Marsikaj izreče človek,

vse to pride od nekod

izvor vsega je od nekdaj srce,

ki da življenje, ne samo besedi

temveč je izvor vseh nas in otrok.

Iz ust odmeva naša notranjost,

karakter je vseh nas kot spomenik,

čustvo se bori za svoje pravo

zlahka ga premaga negativni lik.

Med nami je od nekdaj dobrote premalo

vsak le sebe najrajši ljubi

srce preveč hudobije doživlja

zato se s stresi vsakdo bori.

Ateistu je zaprt pogled v večnost,

duhovni človek čuti, da ni sam

univerzalni duh nas vse preveva

in nas uči spoznati posamezni plan.

Vsi smo prah velike celote,

v vsakem obenem vesoljstvo leži,

kvarki vesolja so naše duše,

katerih brezčasnost nas skupaj drži.

Notranje stanje legitimira beseda,

iz nje je razvidna čistoča srca,

vsak sam odloča o končnem trenutku,

ko mu bo duša iz telesa  prešla.

tomi