nad mano je le nebo
ko sem
lovec in preganjana
vratna žila in zobje v njej
huzar na lesenem konju
fjord brez morja
prerija s kostmi bizonov
tihi Don z bučečimi valovi
pušča prerasla s spominčicami
mrtva košuta ki vstane kot Lazar
Jakobova lestev
z nasmehi namesto klinov
ki jih vstavljam v sanje
in jih zalivaš
da ne ovene
v zdrs
na gluho zemljo
kjer so čevlji le pozaba na vse bose
uf, draga Irena … izjemno besedišče za bogastvo misli;)))
objem, koni
hvala draga Koni <3
Ko tebe berem se vsakič sproti sprašujem koliko besedne moči imaš v sebi?
objem
draga Branka <3
kolikor se mi je daruje
objem
S tole Jakobovo lestvijo (ok, malo tudi z Lazarjem) si nas usmerila, da jo beremo še drugače (morda povezanost p. s. z mrtvimi) in se razširi prostor (in moč poezije) ... čestitke,
Ana
Prav lepa hvala, draga Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 25. 06. 2018 ob 15:45
- Prebrano 618 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 245
- Število ocen: 14