Kako lepa si

Ko bosa brodiš po rosi

Na odprte dlani ti sedajo beli metulji

Ki ti zavidajo milino

Ti nihče ni povedal kako lepa si

Ko zaprta v sobi spominov

S prepojenim robcem brišeš

Lepljivi prah

Na stežaj odpiraš okna

In otresaš podsmehe

Ti nihče ni povedal kako lepa si

Ko na stenah velike stare hiše obešaš

Risbe svojih otrok

In vsak okvir sproti pozlatiš z dotiki

Ko njihove glavice privijaš k sebi in

Jih prosiš odpuščanja samo zato ker si

Povišala glas

Ti nihče ni povedal kako lepa si

Ko se s konicami prstov namočenimi v ljubezni

Dotikaš moževih ran življenja

Na mizo postavljaš kosilo

Začinjeno s tiho molitvijo

Da bi bil vsak dan nedelja

Ti nihče ni povedal koao lepa si

Ko s peresom pravičnosti braniš

Nedolžne prevarane izigrane oropane

Ko strmiš v družbeno pohabo in

Siliš nasmeh da požira solze nemoči

Ti nihče ni povedal

kako lepa si

branka